Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti kar posledično zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo ter s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. Predvsem zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal in vse večje pozidanosti imamo v Sloveniji vse manj površin, primernih za tržno usmerjeno pridelavo hrane (Vrščaj, 2008). Nacionalni monitoring tal Sloveniji omogoča boljši vpogled v stanje kmetijskih tal. Sistem vzpostavitve zbiranja in obdelave podatkov na kmetijskih tleh je nujen in predpogoj pri zagotavljanju ustreznih podatkov. Urejeno zbiranje podatkov tal zagotavlja možnosti spremljanja stanja in napovedovanja trendov, hkrati pa pristojnim inštitucijam zagotavlja enostavnejšo presojo upravičenosti in ustreznosti ukrepov ter nudi osnovo za oblikovanje ustreznih okoljskih politik v boju proti klimatskim spremembam. Ustreznost tako pridobljenih podatkov hkrati bistveno olajša izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Slovenije kot polnopravne članice EU (na področju LULUCF) ter v okviru mednarodnih konvencij (Kyoto).
Spremljanje stanja kmetijskih tal (SSKT)
Pomembnost in degradacijski procesi tal
Tla so bistven del kopenskih ekosistemov ter neobnovljiv naravni vir, ki ima centralno vlogo pri kroženju snovi in plinov na planetu. Tla so večfunkcionalen medij, ki omogoča rast in razvoj rastlin (pridelava hrane), filtrira podzemne vode (samoočiščevalna sposobnost), predstavlja medij skozi katerega poteka kroženje snovi oz. hranil in habitat, ki odločilno vpliva na biotsko raznovrstnost.
Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in klimatskih spremembah so tla izpostavljena številnim grožnjam in procesom degradacije, ki vključujejo: erozijo, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biotske pestrosti tal, poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oziroma pozidavo zemljišč ter onesnaženje tal. Posledice se kažejo v izgubi rodovitnosti tal in s tem proizvodne sposobnosti tal za pridelavo zadostnih količin varne hrane in biomase, izgubi ogljika in biotske raznovrstnosti, zmanjšanju sposobnosti tal za čiščenje in zadrževanje vode, počasneje pa se razgrajujejo tudi morebitna onesnaževala v tleh.
Analitika:
V okviru javnega naročila JN Določitev laboratorijskega sistema kakovosti za spremljanje stanja kmetijskih tal trenutno poteka harmonizacija laboratorijev. Namen projekta je:
- Harmonizacija analitskih metod za spremljanje stanja kmetijskih tal
- Harmonizacija laboratorijev za izvajanje talne analitike na osnovi minimalnih tehničnih zahtev
- Vzpostavitev nacionalne mreže laboratorijev
- Izvedba letnih medlaboratorijskih krožnih analiz v skladu z Zakonom o kmetijstvu Zkme-1, člen b28.b
Osnovni pedološki parametri:
- suha snov,
- kislost (pH),
- delež organske snovi,
- skupni dušik,
- rastlinam dostopna fosfor in kalij,
- zrnavost tal (tekstura),
- kationska izmenjalna kapaciteta,
- prostorninska gostota tal,
- upornost tal.
Parametri za ugotavljanje degradacije tal:
- biotske lastnosti tal,
- erozija,
- zbitost,
- zakisanje,
- težke kovine in
- organska onesnaževala.
Izrazi in kratice:
- Kmetijsko zemljišče (KZ): območje GERK, parcele, njive, travnika ipd.
- GERK: grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva.
- Vzorčno mesto: prostorsko določeno območje za vzorčenje tal, kjer se na več odvzemnih mestih odvzemajo vzorci tal.
- Odvzemno mesto: točka odvzema delnega vzorca tal.
- Enota vzorca tal: del tal, ki se pri vzorčenju odvzame z opremo za jemanje vzorcev iz posamezne globine tal za pripravo združenega vzorca tal.
- Delni vzorec tal (DVT): vzorci tal iz odvzemnih mest, ki se jih na koncu združi v združen delni vzorec tal.
- Homogenizacija vzorca tal: priprava (mešanje, homogeniziranje, odstranjevanje skeleta, korenin in drugih rastlinskih delov, antropogenih primesi ipd.).
- Reprezentativni vzorec tal (RVT): vzorec tal, sestavljen iz združenega delnega vzorca tal.
- SSKT: spremljanje stanja kmetijskih tal.
- KSSKT: krovno spremljanje stanja kmetijskih tal.
